Vesel sem, da lahko vsako jutro vstanem in, da si sam umivam zobe …

Danes sem star 49 let, prihajam iz štajerske regije, natančneje iz Maribora. Zame je bilo usodno leto 2010. V tem letu sem dobil diagnozo multiple skleroze.

ZGODBA

Takrat sem bil star 39 let. Prvi znak, ki se mi je pojavil je bilo mravljinčenje desne strani celotnega telesa. Kljub postavljeni diagnozi multiple skleroze, me spremlja pozitivna energija, ki mi jo dajejo žena ter otroci. Sem tudi avtor knjižice »Smešna plat bolezni«.

Sem invalidsko upokojen, pred tem pa sem bil samostojni podjetnik, vpet v delo 24 ur na dan. Sedaj sem v bistvu komaj začel živeti, opazovati okolico in početi stvari, ki me osrečujejo. Prej sem bil veliko pod stresom in praktično nisem imel skoraj nič časa, ki bi ga posvetil sebi.

Trenutno sem na vozičku in potrebujem pomoč pri vsakdanjih opravilih, kot so jutranje vstajanje iz postelje, oblačenje in drugo. Kolikor se le da, stvari počnem samostojno, za vse ostalo pa mi pomaga žena, za kar sem ji neizmerno hvaležen. Še vedno se poskušam ukvarjati s športom in občasno »gonim« sobno kolo. Ko so mi roke dopuščale, sem treniral samoborilne veščine, Aikido. V tem športu sem bil zelo uspešen, na enemu izmed tekmovanj sem si priboril zeleni pas. Bi pa poudaril, da se da trenirati tudi na vozičku. Športne dejavnosti in aktivnosti je potrebno zgolj prilagoditi.

Življenje po tem, ko sem dobil diagnozo multiple skleroze dojemam drugače, cenim majhne stvari in pozornosti, predvsem pa se zavedam, da materialne stvari nimajo nobene vrednosti, temveč zdravje in možnost, da lahko živimo. Vesel sem, da lahko vsako jutro vstanem in, da si sam umivam zobe.

Najpomembnejša misel, ki me spremlja na vsakem koraku je, da ni predaje, in da je iz vsake slabe plati pomembno razbrati dobro, predvsem pa ostati pozitiven.